Anksioznost
Življenje s tesnobo/ anksioznostjo – ko mir postane nedosegljiv
Tesnoba je nekaj, kar lahko vsakdo izkusi – kot napetost ali stiskanje v prsih, nemirne misli, težko sapo ali občutek, da telo nikakor ne more najti počitka.
Čeprav se morda zdi, da je vzrok v stresu ali zunanjih okoliščinah, ima tesnoba pogosto globlje korenine – v naših čustvih, spominih in telesnih odzivih, ki so se oblikovali že davno.
Psihodinamska telesno usmerjena psihoterapija ponuja način, kako razumeti in počasi razrahljati to notranjo napetost – z nežnim raziskovanjem misli, občutkov in telesnih odzivov.
Zakaj tesnoba vztraja – ko telo govori namesto nas
V psihodinamskem pogledu anksioznost pogosto deluje kot zaščita pred starimi ranami – občutki sramu, zapuščenosti ali strahu, ki jih je bilo v obdobju, ko smo bili preveč ranljivi preveč, da bi jih lahko izrazili.
Na telesni ravni pa travma živi v živčnem sistemu, ki se prehitro aktivira – še preden se sploh zavemo, zakaj.
Telo in um pri tem sodelujeta. Misli poskušajo nadzorovati strah, medtem ko telo sporoča: »nekaj v meni se želi umiriti, a ne ve, kako«.
Povezovanje telesa in notranjega sveta
Ko telo počasi dobi občutek varnosti, se začnejo sproščati tudi globlja čustva.
V terapiji to pomeni raziskovanje, kaj se dogaja znotraj nas, ko pride tesnoba – in kako lahko telesu pomagamo, da se znova počuti domače.
Psihodinamski pristop Raziskovanje notranjih vzorcev Delo z nezavednimi čustvi  |  Telesno usmerjeni pristop Zavestno opazovanje telesnih občutkov Uravnavanje diha in živčnega sistema  | Učinek Globlja sprostitev Občutek varnosti  | 
Preproste vaje, ki pomagajo
1. Dih 4–7–8
Vdihnite na 4, zadržite dih za 7, izdihnite na 8.
Ta ritem pomirja srčni utrip in daje živčnemu sistemu sporočilo: “v redu je”.
2. Telesni pregled (body scan)
Ustavite se za trenutek in opazite, kje v telesu je največ napetosti.
Ni treba ničesar spreminjati – dovolj je, da to mesto zaznate.
3. Vaja “Tukaj sem”
Če se počutite razpršeno ali prestrašeno, se osredotočite na občutek tal pod nogami.
Z vsakim vdihom si tiho ponovite: »tukaj sem, varno je«.
4. Vizualizacija prostora za skrbi
Pred spanjem si lahko predstavljate, da svoje skrbi nežno odložite v posodo, ki jo zaprete.
To telesu pomaga, da čez noč počiva.
Ko se napetost začne raztapljati
Včasih že majhna sprememba v načinu dihanja, pozornosti ali notranjega dialoga sproži val olajšanja.
Ko v terapiji začnemo razumeti, kaj naše telo in psiha poskušata povedati, se lahko počasi začne nekaj spreminjati – ne z voljo, temveč z razumevanjem in sočutjem.
Ko začutimo, da potrebujemo oporo
Če anksioznost postaja premočna, če moti spanje, delo ali odnose, je morda čas, da se o tem pogovorite s strokovnjakom.
Pogovor, v katerem je prostor za tišino, občutke in telo, je lahko prvi korak k notranji umiritvi.
Občutek varnosti se lahko ponovno vzpostavi
Vsak človek ima v sebi sposobnost pomirjanja in okrevanja – le da jo včasih pozabimo uporabiti.
V procesu psihoterapije jo lahko znova odkrijemo – počasi, z nežnostjo do sebe.


