O motnjah hranjenja govorimo, ko oseba išče tolažbo in rešitev za svoje čustvene stiske v hrani.


Nadzor nad telesnimi funkcijami, kot sta vnašanje in izločanje hrane, dajeta osebi z motnjo hranjenja občutek kontrole nad lastnim življenjem. Zmožnost nadzora predstavlja osebi funkcijo preživetja, saj se na tak način, da regulira vnos hrane, zavaruje pred depresivnimi občutki, občutki tesnobe, krivde, sramu, občutki manjvrednosti in praznine, ter nezavednimi čustvi, ki bremenijo osebe z motnjo hranjenja. Motnje hranjenja moramo tako vedno videti kot strategijo preživetja osebe, ki se je znašla v stiski.


Med motnje hranjenja spadajo anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje.